,,OGREJMO SE, PRODAJA OGREVALNIH ENERGENTOV,,

MARKO JURAK, S.P.

Govorimo:

O nas

Ogrevanje po ugodni ceni, z naravnimi materiali. Drva, peleti ter briketibodo poskrbeli za toplino vašega doma.

Ogrejte se na ogrejmo.se!

V kolikor želite naročiti izdelke, nas prosim kontaktirajte preko spletnega obrazca, email pošte ali telefonske številke. Vašega kontakta bomo veseli.

več na strani: http://www.ogrejmo.se/

Drva

OSNOVNE INFORMACIJE
Drva so kosi lesa, ki so razžagani in po potrebi cepljeni z namenom energetske izrabe v napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj. Drva imajo praviloma določeno dolžino od 150 do 1000 mm. Nov evropski standard (EN 14961-5:2011) deli drva v dve glavni skupini. Drva skupine A so primerna za rabo v kaminih in pečeh, drva skupine B pa v kotlih za centralno ogrevanje. Drva so praviloma izdelana iz neonesnaženega lesa iz gozdov ali nasadov, zato v standardu niso posebej opredeljene mejne vrednosti za posamezne kemične elemente, tako kot je to pri sekancih razreda B. Je pa pri drveh pomembnejša ohranjenost lesa (trohnoba, rovi žuželk itd).

Pri velikostnih razredih drv je treba poudariti:
1. Vsaj 85 % vseh drv mora imeti premer v izbranem velikostnem razredu. Pri tem se za peči priporočajo polena s premerom v razredih D10 (premer med 5 in 15 cm) in D15 (premer med 15 in 20 cm). Drva s premerom v razredih D2 (premer pod 2 cm) in D5 (premer med 2 in 5 cm) pa se priporočajo predvsem kot podneta oziroma trske.

2. Dolžine posameznih kosov se lahko razlikujejo za ± 2cm od dolžin posameznega razreda. Tolerira se, da je do 15 % drv krajših od dolžine v določenem razredu (npr L 20 (dolžina manj kot 20 cm), L25, itd).

PROIZVODNJA DRV
Stroje za proizvodnjo drv lahko razdelimo na:
A. rezalne stroje: okrogli les razžagajo. Stroji s tračno žago lahko predelujejo premere, ki so večji od 40 cm in imajo nizke izgube; stroji s krožno žago lahko predelujejo le manjše premere, izgube pa so večje (več žagovine);

B. cepilne stroje: ti so opremljeni s klinom, redkeje z vijakom. Klini strojev za domačo uporabo so enojni ali križni. Okroglico obdelujejo v vertikalnem ali horizontalnem položaju, njihova cepilna moč pa je do 30 t. Stroji za industrijsko uporabo imajo možnost menjave klinov, s katerimi razcepimo okrogel les tudi na 18 cepanic hkrati, hlode obdelujejo horizontalno in jih potiskajo proti klinu z močjo od 30–60 t. Cepilni stroji z vijakom so opremljeni z navojnim stožcem, ki ob vrtanju pravokotno na lesna vlakna razcepi obdelovanec na polovico; so manj natančni, iz varnostnih razlogov je najprimernejša uporaba na hidravličnih rokah bagrov ali nakladalnih naprav. Uporaba traktorskega tritočkovnega priključka z navojnim stožcem je nevarna in v večini praktičnih primerov uporabe ne ustreza zahtevam varnostnih standardov
C. rezalno–cepilne stroje: stroji so lahko mobilni (npr. traktorski priključek, kamionski priklopnik), v industrijski uporabi pa gre večinoma za stacionarne stroje s sposobnostjo dveh delovnih operacij. So visoko avtomatizirani in zmogljivi. Opremljeni so z lastnim motorjem na električni (do 55 kW) ali dieselski agregat oziroma jih poganja traktor prek kardanskega zgloba. Obdelujejo lahko hlode, dolge do 6 m in s premerom do 70 cm, njihova zmogljivost pa je več kot 12 t na uro. Kapacitete strojev zelo variirajo in so odvisne od številnih dejavnikov.

SUŠENJE IN SKLADIŠČENJE DRV
Drva (ne gleda na obliko) začnejo izgubljati vodo takoj po poseku in izdelavi. Sveži les, posekan pozimi in skladiščen na sončni legi, lahko ob ugodnih vremenskih razmerah in ustreznem skladiščenju doseže vsebnost vode pod 30 % že zgodaj poleti.
V letih 2004 in 2005 smo spremljali sušenje štirih skladovnic metrskih drv. Glavni namen je bil analizirati dejavnike, ki najbolj vplivajo na sušenje drv: lega skladovnice, pokritost skladovnic in oblike posameznih drv (okroglice, polovice, četrtine ali sredice–brez skorje). Rezultati mesečnih meritev so pokazali, da na sušenje najbolj vpliva lega skladovnice (sonce ali senca), sledi ji oblika posameznih drv (cepljena ali necepljena polena), in šele nato je pokritost skladovnice (pokrita ali nepokrita skladovnica). Dejstvo je, da so se najhitreje sušila drva v skladovnici na sončni legi. Pri takih skladovnicah, so najhitreje zgubljale vodo cepanice (brez skorje). Okroglice sušene v skladovnici v senci, so bile v roku enega leta pirave, vsebnost vode je bila še vedno nad 30 %. Vremenske razmere najbolj vplivajo na les, ki se suši v nepokritih skladovnicah. Tako je vlažnost drv v nepokritih skladovnicah v jesenskih mesecih zopet narasla na več kot 40 %.

Na sušenje drv vpliva tudi oblika kar potrjuje naslednja slika (slika 11), kjer prikazujemo sušenje štirih različnih oblik drv: okroglica, polovica (okrogli les razcepljen na pol), četrtina (okrogli les je razcepljen na štiri dele) in sredica (le osrednji del okroglega lesa – brez skorje)

Sredice, brez skorje, so se do poletja najhitreje sušile. Vendar so v deževnem avgustu in septembru najhitreje absorbirale vodo. Četrtine in polovice so se sušile zelo podobno, vendar so imele četrtine po enem letu nekoliko nižjo vlažnost. Najslabše so se sušile okroglice. Ti rezultati meritev kažejo na velik pomen cepljenja okroglega lesa pred sušenjem.

Drva lahko sušimo tudi prisilno v zaprtem prostoru, opremljenim s sistemom prisilne ventilacije, ki skrajšuje čas sušenja. V 15 dneh lahko 200 prm svežih drv doseže w = 20 %. Za kroženje zraka, ki ga primarno segreje sonce, porabimo približno 1 kWe. Pozimi lahko za segrevanje zraka uporabljamo tudi kotel na sekance ali pelete in s tem nadomestimo pomanjkanje sonca. Samodejno zamenjavo notranjega z vlago nasičenega zraka omogoča aktiviranje strešnih odprtin. Cena konstrukcije (slika 15) je ocenjena na 150.000 €. Tak način sicer poviša stroške proizvodnje drv, vendar se stroški kompenzirajo z možnostjo, da tržimo drva z vsebnostjo vode do 20 % bistveno prej, kot bi jih v primeru naravnega sušenja.

GLAVNI NAPOTKI ZA SKLADIŠČENJE DRV
Tla (pod) morajo biti čista; če je le mogoče, naj bo skladovnica dvignjena od tal, tako da počiva na tramovih ali hlodih, da se zagotovi ustrezna cirkulacija zraka. Les je priporočljivo skladiščiti na zračnih mestih, izpostavljenih soncu (npr. na robu gozda, dvorišču). Razdalja med posameznimi skladovnicami in med skladovnicami in stenami skladiščnega prostora mora biti najmanj 10 cm. Zunanje stene skladiščnega prostora morajo biti odprte (z režami). Drva za dnevno uporabo je priporočljivo skladiščiti v kotlovnici.

Peleti

OSNOVNE INFORMACIJE O PELETIH
Kurilno olje je iz mode in vse bolj ga nadomeščajo lesna goriva, v zadnjem letu predvsem lesni peleti. Tako bi lahko na kratko opisali trg energentov za ogrevanje v gospodinjstvih. Dogajanje ni presenetljivo, saj naj bi po nekaterih podatkih s prehodom na ogrevanje s peleti prihranili tudi več kot polovico stroškov za ogrevanje, pri čemer pa uporabnik izgubi le majhen delček udobnosti, ki ga ponuja ogrevanje na fosilna goriva.

Tudi ogrevanje s sodobnimi pečmi na lesne pelete omogoča visoko stopnjo samostojnosti. Kako pogosto je treba dodajati gorivo, je odvisno predvsem od velikosti zalogovnika. Pri nas je večina uporabnikov peletov pred tem uporabljala ogrevanje na kurilno olje, zato se številni odločajo za nakup peletov v vrečah, saj nimajo večjega in pred zunanjimi vplivi zaščitenega prostora za shranjevanje večjih količin, katerih nakup in dostava sta na enoto teže ugodnejša.

Briketi

OSNOVNE INFORMACIJE O BRIKETIH
Lesni briketi so ekološko gorivo, proizvedeni iz odpadkov naravnega visoko kaloričnega čistega lesa. Odpadni material se stisne pod visokim tlakom brez dodanih umetnih veziv. Zaradi bistveno večje gostote nudijo tudi večjo kalorično moč, kar zagotavlja nižje stroške ogrevanja. Namenjeni so kurjavi v kaminih, kotlih na trdo gorivo, žarih ali odprtih goriščih.

Izdelava lesnih briketov
Lesni briketi so izdelani podobno kot lesni peleti, saj je tehnologija podobna, le da so briketi stiskanci večjih dimenzij, premera od 20 do 120 mm ter dolžine do 400 mm. V postopku izdelave se uporabljata zgolj visok tlak in para. Izdelujejo se iz lubja, oblancev, žagovine in suhega lesnega prahu. Zaradi trdnosti se jim lahko dodaja od 1 do 3 % organskih dodatkov v obliki krompirjevega škroba in koruzne moke. Stroji za izdelavo lesnih briketov se imenujejo briketirke. Od vrste ter kapacitete teh strojev je odvisna dimenzija in oblika briketov. Vhodni material za brikete mora imeti vlažnost manjšo kot 15 %, material pa se stiska s tlakom do 5000 kg/cm2. Kurilna vrednost lesnih briketov znaša med 17,5 in 19,5 MJ/kg in je približno od 10 do 20 % večja od kurilne vrednosti zračno suhih polen (Marutzky in Seeger, 1999).

  

več na strani,….      več na strani,….